Našti murš te phenel džuvljake kaj si lako than
Me sem džuvli. Phenen kaj sem kerdini katar o Adamovo rebro. Me sem prevrtljivo, bilačhi, lajava, hohavni, a ande isto vrjama slabo, krhko, nezrelo, nežno. Soske sem džuvli, trubul te maren man svaka 40 djesa zbog o beng thaj e zloba savi si ande mande. Soske sem nesposobno, trubul te ačhav ande kher te čistiv, te pegliv, te kuvav, te arakhav e čhavorren, soske vaš kodo sem bijandini; mro dživdipe svakako naj aver smisao.
Čak vi ako mro partner smiluil pe pe mande thaj del man šansa te zaposliv man, trubul te kerav butja save si bilačhe poćinde, na smem but te istakniv man thaj te ugroziv o kredibiliteto e muršengo. Na smem te zanemariv mri kherutni buti zbog e buti, ipak sem džuvli, thaj kodo značil kaj naj sem lačhi domaćica. Thaj ako zbog kodoja ili zbog bilo savo aver razlog mro rom ošamaril man, gurnil man ili marel man — “trubul”, soske “zaslužisardem”.
Svaka trito džuvli doživisardas fizičko nasilje ande familija. Pe uzorko katar 119 džuvlja, 78,2% doživisarde psihičko nasilje. Ande Srbija svaka 7 do 10 djesa jekh džuvli ovel mudardi ando nasilje ande familija.
Srbija dži adjes usvojisardas maj but katar trin zakonura thaj mere save odnosin pe pe sprečavanje thaj zaštita katar o nasilje nad džuvljencar thaj nasilje ande familija. Iako svako katar lende legalno štitin e džuvljen thaj lengere hakaja, ando svakodnevno dživdipe potvrduin pe thaj neguin pe patrijarhalne vrednosti thaj prakse.
Patrijarhat značil vladavina e muršeski thaj poštovanje e tradicijako. O patrijarhat zasnivil pe pe kodo kaj si džuvli podredime e muršeske, a e terneder si podredime e phurederenge. Iako kana dikhen akaja definicija deluje nemoguće kaj kodo egzistiril ando savremeno vreme, čhiven pe tumende rodne naočare thaj odgovorinen ande peste pe akala pučipa:
Save si butja savencar bavin pe murša, a savencar džuvlja? So gindis amen pal o murš savo kerel kherutne butja? Sar bučhol džuvli savi sas le maj but partnerura, a sar bučhol murš? Pa čak vi te džan dži maj banalno pučipe: kozom džuvljane likura si pe papirne novčanice, a kozom muršane?
Akana kana razjasnisardam so značil patrijarhat, irinas amen pe tema e nasiljeski nad džuvljencar. Akava problem si but pharo te identifikuil pe thaj te potvrduil pe. O nasilje kerdilo amari svakodnevnica thaj amari normalnost, nešto so šaj čak te ovel vi “zasluženo”, često bi te gindil pe pe posledice save ačhaven pe pale peste. Nasilje naj samo fizičko, kana nekas marel thaj kerel le modrice, nego si vi verbalno, psihološko, ekonomsko, socijalno thaj seksualno.
Iako džanel pe kaj nasilje egzistiril, o način sar vorbil pe pal o nasilje thaj sar opravdil pe si deo e vladajuće kultura e društvoski. Važno si te phenel pe kaj kodo so dešavil pe ande familija si odraz e politička kultura savi neguil pe ande država. Država ande savi e građanura kamen vođa thaj si paternalistički nastrojime, akala obrasci ponašanja spustin pe pe porodično nivelo. Kozom si država maj demokratsko thaj savremeno, avakha avena vi porodične relacije, ali vi rodne relacije.
Naravno, kana vorbil pe pal o državno uređenje, trubul te ovel amen uvid, pored kultura sar jekh dimenzija, vi ando pravno, ekonomsko thaj širje političko aspekt. Demokratsko država si okova savi lel pozitivno odnos prema nacionalne manjinenge thaj poštuje e manušikane hakaja.
Soske akava navodin? Kana vorbil pe pal o nasilje nad džuvljencar, često si Romkinje bisterde ande kodo demografsko slika. Romkinjenge na paćal pe kana vorbin pal o nasilje; nasilje pripisuil pe romskoj kultura thaj tradicijake. Institucije angle akava problem avelen pherde predrasudencar thaj stereotiponcar, iako sa načelno phenen kaj nasilje si nešto bilačho.
Romkinje ande Srbija naj samo pe margina zbog nacionalnost, nego vi zbog pol. Uvidevši kaj akava problem egzistiril thaj kaj egzistiril nejednako tretmano, o pokreto “Opre Roma Srbija” odlučisardas te sprovedil istraživanje povodom “16 djes aktivizmosko ande borba protiv nasilje nad džuvljencar”. Mangas te sikavas e tragično slika savencar malaven pe amare Romkinje, a isto tako vi jekh katar e razlogura lengere slabe politička participacijake.
O istraživanje sastojil pe katar 50 ispitanice save popunisarde online anketa katar 05.12. dži 08.12. Kanali distribucijake sas: stranica e pokretoski Opre Roma Srbija, romske džuvljane grupe, thaj individualna deljenja pe Fejsbuk.
Akale prilikom sikavas tumenge e dobijene podatkura.
Pe pučipe da li džanen te prepoznan nasilje, 92,7% džuvlja odgovorinde kaj džanen, dok e aver na sas sigurne. Sar najčešće forme nasiljeske navodinde pre svega fizičko thaj psihičko nasilje, a trin ispitanice navodinde ekonomsko, seksualno thaj socijalno nasilje.
Pe pučipe da li pindžaren džuvli žrtva nasiljeski, 85,4% dija potvrdno odgovor!
Ande 87,5% slučajevura, džuvlja odgovorinde kaj si najčešći počinioc nasiljesko nad džuvljencar partner, odnosno rom, a e aver navodinde kaj šaj te oven sa. Akaja bari brojka odgovorengo savi asociril pe bračno partnero upravo sikavel egzistencija patrijarhalna ideologijake. O rom si okova savo komanduil, a džuvli šunel thaj trpil.
Thaj na samo kaj džanen džuvli savi doživisardas nasilje thaj ko si najčešći počinioc, nego vi svaka trito Romkinja doživisardas neka vrsta nasiljeski!
Svaka dujto Romkinja doživisardas dobacivanje e muršendar pe ulica!
Svaka pandžto Romkinja sas ismejavani thaj omalovažavani katar piro partner angle averende!
Svaka štarto Romkinja sas prinudime katar piro partner te kerel nešto protiv pire volja!
Svaka pandžto Romkinja doživisardas udaranje thaj šamaranje katar piro partner!
Akala si nesave katar e najvažnije podatkura amare istraživanjeske. Paćas kaj akala podatkura sikaven tumenge e realnost e svakodnevno dživdipeski savi Romkinje proživljavin. Kana phenen kaj Romkinje naj len kapaciteto vaš nesave butja, naj len džanipe, naj len motivacija ili kaj na zaslužuin nešto, len ande tumari podsvest akala podatkura.
S tim u vezi, trubul na samo te priznajisarel pe kaj problem egzistiril, nego vi te kerel pe pe lesko rešavanje. Paćas kaj si pravo odgovor pe akaja pozicija e Romkinjengo političko organizovanje. Sa e hakaja save amen džuvlja adjes isi amen, si deo istorijski phari borba e džuvljengi angle amende. Džuvlja žrtvujisarde pire dživdipa, štrajkovisarde bokhaja, protestovinde kaj amen adjes te ovel amen pravo glaso, kaj amen adjes te šaj ovas deo e javne sfere, kaj šaj te ikljovav katar e kuhinja.
Pe amende si te nastavisaras kaja borba. Amare problemura adjes isto avakha si problemura save amare preci naštisarde te rešisaren. Pučipe e nasiljesko naj pučipe samo e džuvljengo, nego vi sa e građanengo e državake, thaj šaj te rešisarel pe zajednička feministička akcijaja kroz štar navedime dimenzije e državno uređenjeske.
Najčešće koristime instrument vaš rešavanje akale problemaske si podizanje svesti, odnosno naglašavanje kaj problem egzistiril thaj kaj trubul te vorbil pe pal leste. Ali samo vorba pal o problem na rešisarel les, soske kodo problem si usađime ande set nesave faktoronengo.
Ako dikhas pravno okvir, šaj te uočis amen kaj forme nasiljeske naj dovoljno jasno definisime, niti sar kažnjuil pe thaj potvrduil pe svaka forma nasiljeski. Nasilje naj dovoljno kriminalizime ande amare zakonura, naj oštra osuda, soske si još uvek proklamovime ande amari tradicija.
Pe akava trubul te dodal pe kaj na egzistiril specifično zakono savo vorbil pal o nasilje nad Romkinjencar sar posebna kategorija, soske faktorura save egzistirin kana vorbil pe pal o nasilje ando većinsko stanovništvo naj iste ande romski zajednica.
Takođe, brojna istraživanja sikavde kaj podizanje svesti naj nikakvo uticaj ako džuvli naj ekonomski osnažime thaj finansijski stabilno. Baro broj džuvlja trpin nasilje upravo zato kaj naj len kaj te džan, soske si bilačhi situacija vi ko dade thaj daja.
Thaj naravno, sa akava trubul te nakhel kroz glavne političke tokove. Pe politička scena, ando parlamento, zapravo donosil pe zakonura save štitin određeno grupa građanengo. Džuvlja ćinen maj but katar 50% stanovništvo e državako thaj važno si lengoro političko učestvovanje pe thanura kaj odlučuil pe pal lengere hakaja.
Našti murš te donosil zakonura save tičin pe abortusoske.
Našti murš sudija te sudil silovateljen.
Našti murš direktor te odlučuil pal o porodiljsko odsustvo.
Našti murš te phenel džuvljake kaj si lako than.
Me sem džuvli. Slobodno sem te birin mro zanimanje. Isi man jednake šanse te napreduiv ande buti. Me odlučiv pal mro telo thaj pal o način sar hurjav man. Politički sem aktivno thaj boriv man vaš poštovanje mure hakajengo thaj hakajengo averenge. Me sem vredno. Me zaslužuin te ovav jednako poštovani thaj uvažavani. Me sem zorali thaj na odustajin. Me sem potencijalo.
Autorke: Andrijana Mikulović thaj Jelena Reljić
Mentor: Mensur Haliti