O otpor e Romengo ando Aušvic si primer e romane slobodarsko duhosko
O pamćenje khelel važno uloga ando proces suočavimasko odolesa so dogodisajlo ande prošlost, a komemorativne prakse pomožinen te osigurinel pes pomirenje, sastipe thaj te zločinura andar prošlost na ponovinen pes. Samo pamćenje po kršenje e hakajengo šaj te neguil budućnost e manušikane hakajengo ando them, pružajindoj ajse suštinsko veza maškar prošlost thaj budućnost, thaj promenu narativoski palo Roma, a organizacija romane zajednicaki šaj te ovel temeljo za neve političke pobede. O otpor e Romengo ando Aušvic si but značajno događaj, andar so sikavel zor thaj istrajnost romane zajednicaki ande najphare momentura.
Istorija nikad na sas blaga prema e Romengo, sar odova navodinen varesave naučnikura. Andar specifično način džuvdipasko thaj kultura, e Roma sas odbacivime thaj progonime po sa Evropa. Ande Habzburško monarhija, Marija Terezija pire zakonenca zabranisarda e Romengo slobodno te phiren thaj te vakeren peske dajakiri čhib. Pindžardi si i praksa sterilizacijaki e Romnjengo bi lenđo pristanko ando vreme komunizmosko ande Čehoslovačka, a sar izgovor za ajso gnusno zločino navodinenas bari stopa nataliteteski ande romani zajednica. Akava si grubo kršenje e manušikane hakajengo, ali najgore thaj najstrašnije primerura progonimasko thaj mudarimasko sas ando Dujto svetsko rati.
Ubrzo palo početko e Dujto svetsko ratesko ando 1939. berš, nacističko režimo odredisarda te uklonil sa e Romen thaj Sinti andar teritorija e Trito rajhoski. Naređisajlo lenđe te preselinen pes thaj te smestinen pes ande jevrejska geta thaj logorura za Jevreje. Prvo deportacija izvršisajli 16. majo 1940. berš andar Ravensburg ande logorura ande okupirime Poljska.
Po 16. decembro 1942. berš, naređisajli deportacija sa preostale Sinti thaj Roma. Cigansko porodično logoro, pindžardo sar „Zigeunerlager“, osnovisajlo ando sektoro Aušvic-Birkenau B II e. Zigeunerlager sas „mešovito“ logoro, kaj murša, džuvlja thaj čhavora sas zatvorime zajedno.
Po 15. majo 1944. berš, 6000 Roma ando logoro sas upozorime kaj e nacistura planirinen lenđe pogubljenje andar so naj len više sposobnost za buti, a e nacistura planirisarde po lenđo than te anen sposobneder, sasteder thaj na ajci izmučime manušen save bi kerde buti ando logoro. Cikno si pindžardo ande literatura ko informisarda e Romen palo navedime plano. Međutim, pindžardo si kaj e Roma haljarde savo destino len ačhukerel, dikhindoj aver logorašen andar pašutno kampo sar buninen pes. Dikhline sar vojno straža inđarel len prema krematorijumo savo sas pašal romano kampo.
Tada, po 16. majo 1944. berš, majbut sar 600 romane zatvorenikura na avile po uobičajeno sabajle prozivanje, nego zabarikadirisajle ande pengere barake. Provalisarde ando skladište opreme thaj naoružisajle čekićenca, pijukenca thaj lopatenca, a kaštune delura taro kreveta pe save sovelas razmontirisarde te kerden oružje. Sar rezultat lenđe buntesko, odova dives ni jekh Rom ili Sinto na stradisajlo ande gasne komore. Akava čin otporosko uznemirisarda nacističko režimo. Andar dar taro pobuna po sa logoro, 3000 Roma prebacisajle ande aver logorura. Po 2. avgusto 1944. berš, e nacistura otrovisarde gasom preostale 3000 romane zatvorenikuren ando logoro B II e.
Hrabro pobuna taro 16. majo 1944. berš — borba za pravo po džuvdipe thaj čovečanstvo — buteder anavel pes Dives e romane otporosko.
O Odelenje za terne manuša e Savetesi e Evropako posvetisarda celo poglavlje „Otpor“ ando Priručniko palo pravo po pamćenje za obrazovanje ternengo palo genocido nad e Romengo.
Odova so amen terne šaj te sikljovas andar akava događaj si kaj na smemo te pristajinas thaj te phandas jakha pe sve majbari nacifikacija e društvengo po sa Evropa, savi dikhel pes ande sve češće napadura ultradesničarske grupengo po romane naselja. Osim odova, svedoci sam e negativno medijsko narativosko uperime protiv e Roma thaj Romnjengo, sar i sve češće antiromsko propagiranje po društvene mreže.
Amare preci arakhline zor thaj zajedno usprotivisajle e nacističke stražarongo ande logorura, sikavindoj pengi borbenost thaj slobodarsko duho, iako na sas len vatreno oružje thaj ratna oprema sar e neprijatelura. Sikavde ujedinjenje thaj zajedništvo maškar peste, thaj zahvaljujući odoleske, odova dives, 16. majo, ni jekh Rom na stradisajlo ande gasno komora.
But si važna ideja ujedinjenjaski thaj zajedništvoski savi sas prisutna odova dives. Zahvaljujući lake, šaj te pobedinas rasizmo thaj nepravda čak i adadives. Amen sar romani zajednica moras te ovas ujedinjime oko idealura jednakostake thaj slobodake, thaj te istrajinas po drom prema emancipacija thaj poštovanje e manušikane hakajengo. Vekovima samas diskriminisime, tlačime thaj ućutkime andar so e elite daranisarde taro organizovime otpor thaj protesti. Akava događaj si but inspirativno na samo za romani zajednica, nego i za celo them, andar so šaj te dikhel pes kroz prizma borbaki e Davideski protiv Golijatosko.
Kana keras poređenje palo položaj e Romengo taro krajo 20. veko thaj početko 21. veko, šaj te uočinas značajne promene, ando smisao ciknjarimasko stope čororipaski, barjarimasko brojesko obrazovime manušengo, poboljšimasko uslovura stanovanja thaj majbari zapošljivost. Ando okviru e Prvo thaj Dujto Dekada e Romengo, poboljšisajlo položaj e Romengo. Iako si but kerdo, ačhukerel amen još but odova so trubul te unapredisarel pes.
Amen, sar majterni generacija, moras te ačhuvas ujedinjime thaj organizovime baš sar e Roma taro početko akale pričako, te bi amari zajednica avilas još progresivnija ando vreme intenzivne društvene promene.
Izvori
Đurić Rajko. Istorija holokausta Roma. Beograd: Politika, 2018.
https://www.coe.int/en/web/roma-and-travellers/-/16-may-1944-a-day-to-remember