E Roma ande borba vašo nacionalno statuso
O Prvo svetsko kongreso e Romenengo održime si po 8. april 1971. ando London. Odori osnovisardi si i Međunarodno romani organizacija — IRU — thaj Slobodan Berberski alosardo si vašo lakoro predsedniko.
Pe Kongreso lindi si odluka kaj e Roma si jezičko, istorijsko thaj kulturno nacionalno manjina e Indijaki; kaj o pogrdno alav “Ciganin” trubul te ikaldol katar upotreba thaj te koristil pes jekhinstveno alav — Roma. Isto, lindi si odluka palal i zastava, himna thaj latinica sar službeno pismo.
O buđenje e nacionalno svestako thaj kolektivno identitetosko e Romenengo si istorijsko fenomeno. Iako e Roma počnisarde te raseljinen pes katar piri pradomovina Indija angleder 1.000 berša, tek angleder jekh veko pojavinde pes inicijative thaj pokušajia te homogenizuin pes e Roma katar sa o them thaj te formiril pes osećaj pripadnosti jekh narodoske.
Kana si reč palal o buđenje e nacionalno svestako e Romenengo pe majširo nivelo, angleder ande Evropa, gova ačhilo nekako gija: Slobodan Berberski uđilo ando kontakto e romane pojedincenca katar razne evropske phuva. I ideja najbare oduševljenje arakhli maškar e Roma ande Čehoslovačka, zato kaj godova vakt po vlasti sas Dubček, savo zamislisardas određene reforme vaši piri phuv.
Češko proleće, naravno, imalas but značajne posledice vašo potiskivanje e romane pokretosko ande godija phuv. Međutim, zahvaljujući godoleske kaj i phuv imalas istaknute romane intelektualcia, katar save nesave sas profesorja pe univerziteta ando Brno thaj Bratislava, ačhilo plodno arakhipen e Roma katar Jugoslavija, Češka thaj Ungarska. Ande Ungarska isto sas nekobor romane pisacia thaj intelektualcia, a e Roma katar Sovjetsko Savezo vi sikavdine baro intereso vaši sa akaja stvar.
Manjina e Indijaki
Dakle, o Prvo svetsko kongreso e Romenengo održime si po 8. april 1971. ando London. Pe leste osnovisardi si i Međunarodno romani organizacija — IRU — thaj Slobodan Berberski alosardo si vašo predsedniko.
Pe godova Kongreso lindi si odluka kaj e Roma si jezičko, istorijsko thaj kulturno nacionalno manjina e Indijaki; kaj o pogrdno alav “Ciganin” trubul te ikaldol katar upotreba; thaj kaj vaši amari nacionalno zajednica trubul te koristil pes jekhinstveno alav — Roma.
Isto, lindi si odluka palal romani zastava thaj himna, thaj uspostavisardo si prvo kontakto e indijsko vladava preko Indijsko ambasada ando London. Predložime si vi kaj latinica proglasil pes sar službeno romani pismo.
Učesnikia akale kongresoske sas Roma katar Jugoslavija, Ungarska, Češka, Španija, Engleska thaj, čini mange pes, katar Danska thaj Holandija. Dakle, sas cikno grupo, ali e ideje već sas artikulisime pe godova kongreso thaj kerdo si, te phenel pes, nacrto amare nacionalno programosko. Gova programo palal gova postepeno dobijisardas širina thaj dubina, katar kongreso dži kongreso: ando 1978. ande Ženeva, 1981. ando Getingen, palal gova 1990. ande Poljska, ando Varšava, ando Prago 2000, thaj na kraju pe 7. Svetsko kongreso 2007. ando Zagreb.
Gova kongreso, šaj te phenel pes, formulisardas nevo nacionalno programo, kasoro smisao thaj sadržaj šaj ukratko te formulisaras ovako: e Roma si narodo.
Me alosardo sem vašo generalno sekretaro e Međunarodno romane unijako. Ando 1978. berš održime si prvo Svetsko festivalo e romane kulturako ando Čandigar. Gova sas, čačes, prvo arakhipen e Roma e prastare domovinasa — Indijasa — savo dobisardas bari javnost vi ande Indija vi ando them.
Pe agor e festivalosko, e romane predstavniken primisardas Indira Gandhi, premijerka e Indijaki. Katar godova periodo ačhola trajno arakhipen e romane predstavnikengo katar 16 phuva e Indira Gandhi, savi po 28. oktobro 1983. puterdas o Dujto svetsko festivalo e romane kulturako ando Čandigar thaj phendas:
“Drage gostia thaj murre romane amala, dobrodošle ando Baro Than.”
Baro Than si romano alav vaši Indija — napomena R. Đ.
“Nesave katar amen već arakhle pes angleder, isi neve muja, ali sa amen sam akate ando duho e prijateljstvako.”
Indira
“Soske sem me akate?”, pučhli si Indira Gandhi thaj odgovoril:
“Zato kaj osećav srodstvo e romane narodosa. Uvek diviljem lengere ljubavake prema avantura, lengere bliskostake e prirodasa, lengere izdržljivostake thaj zorake. Ađive si maškar amen ugledne Roma katar razne phuva, thaj akale festivalosa ka doprinosisaras jačanju već duboko ukorenime veza maškar e Roma thaj lengiri indijsko zajednica.”
O Dujto svetsko kongreso održime si ando april 1978. ande Ženeva. Pe akava kongreso usvojisarde si statuto thaj rezolucije, pa si, prema godoleske, preciznije odredime thaj definisardo karaktero thaj aktivnosti e organizacijake, thaj barjardo si broj članengo.
Odori sas vi predstavnikia istočnoevropske phuvengo — Ungarska thaj Bugarska — sar vi predstavnikia katar zapadnoevropske phuva save na učestvuisarde ando rad e Prvo kongresosko. Jan Cibula, stomatologo katar Bern, alosardo si vašo predsedniko e Međunarodno organizacijako, a Jul Briner, savo vi učestvuisardas ando rad akale kongresosko, alosardo si vašo počasno predsedniko.
Ando rad učestvuisarde vi predstavnikia e UN-ako thaj UNESCO-sko, thaj prvo drom vi e Banjare katar Indija, save sarađuin e Romenca katar 1978. berš, kana održime si festivalo ando Čandigar.
Odmah palal Dujto kongreso, podnesime si zahtev vašo prijem ando Ekonomsko thaj socijalno saveto e Ujedinjene nacije. Kurt Waldheim, tadašnji generalno sekretaro e Ujedinjene nacije, pozitivno odgovoril, thaj već pe početko marto 1979. Međunarodno romani organizacija — Romano Internacionalno Jekhetanipe — avili si članica ECOSOC-o, odnosno Ekonomsko thaj socijalno saveto e Ujedinjene nacije.
Akava šaj te phenel pes kaj si najbaro uspeho e Međunarodno organizacijako katar lakoro osnivanje.
Jekh katar najvažnije pitanja ađive si te definišil pes ustavno thaj političko položaj e Romenengo ande evropske phuva. Palal gova, trubul te pokrenel pes inicijativa vašo osnivanje fondo vaši socijalno integracija e Romenengo ande phuva e Jugozapadno Balkanosko, Jugoistočno thaj Centralno Evropa.
Zato kaj e Roma si ađive ande Evropa, e kolevka e manušikane čačipnengi, slobodako thaj demokratijako, ande nesrazmerno majpharo položaj nego, na primer, Afrikancia do ičera ande Južnoafričko Unija. Predstavnikia e jugoistočne phuvengo vi si svesne godoleske. Međutim, nesreća si kaj vi paš godija svest, brojne činjenice thaj dokazi, još uvek donosin pes zakonia save si rasističko boje thaj usmerime kontra e Roma.
Nedovoljno
Kana sas akhardo ando Strazbur te vakjarel ando Evropsko saveto, Günter Grass podsetisardas pe odluka e Pančto svetsko kongresoski e Romenengo, savi zahtevindas osnivanje međunarodno romane predstavništvosko ando Brisel. Ali, sar dodas, gova nane dosta.
Demokratija thaj demokratska čačipena trubun te omogućin akale manušenge but majbare thaj majšire čačipena. Akala čačipena trubun angleder te ukorenin pes ando Evropsko parlamento. E Roma živinen ande Evropa katar 15. veko, thaj akava narodo, palal vekovia progonengo thaj pogromengo, genocidosko thaj palem progonengo thaj pogromengo, našti thaj na sme te ačhel bi glasosko.
Ande godova smisao, Grass predložisardas kaj vaši naredne evropske izboria predstavnikia akale narodengo trubun te ikljen jekhe zajedničko mandatsko listasa. Međutim, akava nane potpuno ando skladu e postojećim izbornim zakonenca thaj procedurenca ande Evropa, ali o Evropsko parlamento ka dobinel korist te ande leskere sedištia oven vi predstavnikia e romane narodengo.
Kasnije, ande vreme arakhipnasko e predstavnikenca e Evropsko investiciono bankake, Grass zagovorisardas ekonomikane thaj finansijske programia vašo dobrobit e Romenengo. Nažalost, nijekh Grass-eskoro predlogo dži ađive nane sprovedime.
Koristiv akaja prilika te zahvaliv sa e međunarodne partnerske organizacijenge save podržisardine Dekada e Romenengi katar 2005. dži 2015: Open Society Institute, Svetsko banka, Evropsko komisija, Saveto e Evropako, Razvojno programo e Ujedinjene nacije, UNICEF thaj OEBS.
Sa pohvale e Romane obrazovno fondoske, zato kaj si kotor posebno važno vaši amari zajednica. REF dži akana kerelas bući te smanjil o jaz maškar obrazovne rezultatia e romane thaj ne-romane populacijake, kroz strategije thaj programia save podržin kvalitetno obrazovanje e Romenengo, uključujući desegregacija e obrazovne sistemengo.
O glavno ciljo e Romane obrazovno fondosko si te podržil keripen thaj sprovođenje obrazovne strategijengo save doprinosin uključivanju e Roma ande obrazovne sistemia.
Projektia thaj principia
Grantia e REF-eskere finansirin projektia save si potrebne thaj save si ando skladu e ciljevenca thaj principia e REF-eskere, thaj odobrime katar lesoro odboro.
Subvencije dinde si vašo poboljšanje pristuposko dži predškolsko obrazovanje vaši romane čhave; vašo poboljšanje nastavne metode thaj veštine e školskone osobljako ande multikulturne okruženja; vašo barjardipe motivacijako thaj učestvovanje ande obrazovne sistemia ande romani zajednica; vašo jačanje podrškako e romane učenikenge palal škola; vašo jačanje obrazovanje e odraslengo; vašo smanjivanje ekonomskih thaj administrativnih prepreka vašo pristupo e Roma ke sa nivoia obrazovanjake; thaj vašo uvođenje e romane kulture thaj čhibake ando nastavno programo.
Po Svetsko dives e Romenengo, 8. april, svečano online akademija povodom obeležavanja 50. godišnjica katar osnivanje e Prvo svetsko kongresosko e Romenengo ka održil pes po 20 časova ande prostorije e Institutoske.
Pe isto rjat, svečano akademija održime si ando Narodno pozorište ando Beograd. Pe late prisustvuisarde šerutno e Kancelarijako vaši integracija e Romenengo e Regionalno saveto e saradnjako, Orhan Usein; predsednica e izvršno odboroski e Nacionalno saveto e romane nacionalno manjinako, Pava Čubrilov; ministarke Maja Gojković thaj Gordana Čomić; thaj poverenica vaši zaštita ravnopravnosti, Brankica Janković.
Ando muzičko kotor e akademijako nastupin umetnikia Nataša Tasić Knežević, Gavrilo Rabrenović, Branko Tadić thaj Etno grupa, sar vi Saša Knežević.
O glavno ciljo e stipendijsko programosko e Romane obrazovno fondosko — REF SP — si te doprinosil keripnaske kritično mase e Roma save završin visoko obrazovanje, save si sigurne thaj ponosne pe piri romani identiteta, akademske thaj društvene veštine, thaj save isi len kompetencije thaj veštine te oven ekspertia ande pire oblasti. Isto, ciljo si te ačhen zorale phandle e romane zajednicava thaj te podržin lakoro dalji napredak thaj uključivanje ande majširo društvo.
Ađive, kana obeležisaras 50. godišnjica e romane pokretoski, trubul te pomenisaras vi organizacija e terne intelektualcengo Opre Roma, savi deluil sar artikulisime glaso e romane zajednicako, sikavindoj integriteto, kolektivno angažmano thaj uticaj ande donošenje odluka palal e Roma.
Akava ORS glaso koristil pes vašo političko pozicioniranje thaj zagovaranje interesengo e Romenengo. ORS si zoralo thaj nezaobilazno političko faktoro savo držil donosilacen odluka odgovornima vaši obećanja dine ande kampanja.
I ORS mreža koristil pes kroz geografsko prisustvo thaj pozicioniranje po tereno, so sikavel baro intereso e manušengo save kamen te učestvuin ando pokreto, sar so si inicijativa “razvoj 48 opština”. Ande majcara sar 20 divesa, uspostavisardam kontakto thaj saradnja e 37 potencijalne predstavnikenca e romane zajednicako pe lokalno nivelo.
Kamav vi te zahvaliv e uredničko politikake e Novi magazinoske, jekh katar savengere strategije si emancipacija thaj afirmacija e romane narodengi.
Polazindoj katar činjenica kaj palal o položaj e Romenengo nikad dovoljno na raspravljisajlo, niti line si odgovarajuće mere vašo lesoro rešavanje, apeluinav pe najviša tela e Ujedinjene nacijengo te uključin akava pitanje ando piro programo thaj te razmotrin les pe jekh katar pire sednice.
Težina thaj značaj akale pitanjako zahtevin kaj, palal temeljno razmatranje ande relevantne radne tela e UN-ako, akava pitanje uključil pes ando dnevno redo e Generalno skupštinako, te bi usvojisardi odgovarajuća rezolucija palal o pravno thaj političko položaj e Romenengo.