Uključi tut, za majlačhi romani politika!
Ande Srbija romani zajednica dikhel pes sar zajednica savi naj la uopšte ili isi la cikni politička zor. Iako prema nezvanične podatkura predstavljinas najbari thaj najterni nacionalno manjina, ande politika amen naj niti amare potrebe uvažinen pes. Pitanje si: da li romani politika ande prethodne nekobor berša thaj decenije dija rezultatija za romani zajednica, ili si amaro najbaro uspeho odova kaj ando 1971. berš odredisardam amari zastava, himna thaj lav Rom?
Varesave andar zajednica phenena kaj romani politika na postojil, dok većina navodil kaj romani politika na del rezultatija za amen, andar so romane liderura pre svega gindinen palo lične interesura thaj projektura. Aver navodinen i postojanje diskriminacijako, savi, čak i kana postojinen pokušajura te razvijil pes romani politika, blokiril lakere rezultatija. Akate si i generalno političko konteksto savo kerel amen nevidljive.
Neroma amenge phenena kaj trubul te obrazujinas amen thaj te keras buti, pa tek onda te vakeras palo politika. Činjenica si kaj politika si sastavno kotor amare svakodnevne džuvdipasko. Po pitanje sostar romani politika na funkcionišil, trubul te gindinas ande duj pravcura: save si spoljašnje faktorura save utičinen po amari politika thaj lakere rezultatija, a pe aver rig, so amen sar zajednica decenijama keras korkore, so ciknjarel rezultatija romane politikake, thaj sar šaj te keras majlačhe.
Amen Roma sam kotor šire društveno thaj političko kontekstoskoro. Sa odluke save mangas te anas naj izolime thaj našti te rešinen pes bi učestvovimasko aver političke akterengo niti avri sistemaske amare themesko. Ando političko sistemi ande savo živinas, pitanje romane zajednicako naj ni prioritet za rešavanje; arakhel pes negde paš o dno e listako.
Amare problemura si bare thaj različite: taro obrazovanje dži zapošljavanje, infrastruktura, kultura. Za generalno politika amare themeski, akala si najphare pitanja za sa političarura thaj vlasti save aven thaj džan, a amare problemura ačhona. Države naj len zor, a ni volja, suštinski te rešinen problemura e Romengo, pre svega andar so odova si bari investicija, a pe aver rig andar so bi izgubisarde simpatije pengere glasačengo andar aver nacije, save isi len majbut ande pojedinačne opštine nego amen.
Amari zajednica naj stacionirime ande određeno kotor e Srbijako, nego amen isi svuda. Odova sprečil amari majlačhi politička organizovanost. Mađarura isi najbut ande Vojvodina, Albancura ande Bujanovac thaj Preševo, a amen isi ande sa opštine — negde majbut, negde majcara — ali ipak retko kote pređas 10–15% stanovništvostar e opštinako. Međutim, iako na sam stacionirime po jekh than, prema nezvanične podatkura i dalje sam najbari nacionalno manjina ande Srbija.
Sar amen Roma sar zajednica šaj majlačhe te organizujinas amen thaj te ovas kreatorura romane politikake?
Rešenje za sa amare problemura, so često šunas taro romane liderura, ali i taro zajednica, si ujedinjenje. Međutim, so značil odova ujedinjenje thaj za so amen ujedinjujinas amen? Da li amen ka ovas sa jekh stavo palo religija, pa te vareko gindil kaj hrišćanura naj čače Roma, amen sa trubul te složinas amen odolesa? Odova si nemoguće.
Ni jekh nacija ni narodo naj ujedinjime bi razlogosko, odnosno bi varesave prioritetosko savo sa dikhen sar važno. Odova so amenge Romengo trubul si politička organizovanost oko problemo savo si sa amenge važno thaj za savo ka borinas amen. Odova si preduslov za bilo savo uspeho thaj amari najbari zor.
Sastavno kotor političke organizovanostako si podrška zajednicaki. Odova oduvek sas zor političarengo thaj simbolo moći jekh društvosko. Te narodo džanelas savi zor isi les, ov bi po svako odluka savjasa naj saglasno protestujisarda thaj menisarda Vlada po godišnjo nivo, te si odova potrebno.
Isi amen efta političke romane partije thaj majbut NVO save jekh averen doživljavinen sar ljute protivnikura, umesto te oven sasti konkurencija, ali sa istim ciljem. Odova so lenđe si zajedničko si kaj ko god dži akana bavilo pes romane politikasa, na lel ando obzir zajednica za savi boril pes. Brzo istraživanjem e potrebengo thaj zahtevengo, često prilagođavajući pes političarurenđe ili donatorenđe, kreirisajle brze planura sar te poboljšil pes položaj romane zajednicako, bi odoleske kaj sama zajednica džanel odova.
Romane pojedincura korkore mardena bitka po fronto sa bare političarenca thaj našaven. Svako čačo romano lidero palal peste isi les zajednica savi na ka dozvolil kaj ov ili oj perel, a odova lidero na ka dozvolil kaj interesura zajednicake ačhon ande tišina ili samo ande nečiji fioka.
Amen Roma na koristinas sa resursura thaj potencialura save isi amen sar zajednica
Kana gindinen po vareko savo bavilo pes romane politikasa, ko tumenge prvo avel po godi? Te zamislisarden murše, srednje beršengo ili phureder, onda isključisarden majbut sar jekh paše romane zajednicatar, savi peskere kvalitetenca šaj te doprinesil razvojose thaj progresose.
Romane džuvlja skoro uopšte na vakeren palo romani politika niti si uključime ande političke tokura. Odova bi šaj te doprinesil zajednicake ajse kaj akala džuvlja bi predstavljisarde interesura džuvljengo kotora romane zajednicako, ali i generalno bi doprinesisarde cele zajednicake.
Pe aver rig, terne Romengo thaj Romnjengo glasura si ugušime, andar so dikhen pes sar nekompetentne za zagovaranje interesengo pengere zajednicake. Telal izgovor kaj naj len iskustvo ni džanglipe, von si odbacime, so itekako utičil po rezultatija romane politikake.
Međutim, organizime zajednica savi koristil sa potencialura peskere članengo naj dovoljna te bi pobedisardam ande bitka za majlačhe tehera. Trubul amen džanglipe, analiza zakonengo thaj širi medijska komunikacija.
Na šaj amen pred donosioce odlukengo te džal sa lista željengo thaj te phenas kaj odova romani zajednica mangel, posebno andar so političarura našen taro popularne odluke za Roma te aver nacije buninen pes. Mora vareko te istražil amare zakonura, te dikhel so si moguće ando them ande savo živinas, a so ka anel lačhipe i amenge i Srbijake.
Sa akale argumentenca trubul vareko andar zajednica te džal anglal donosioce odlukengo thaj te zagovarel interesura cele zajednicake. Thaj po agor, trubul sa odova te ispratil pes ando online prostoro, kote sa si zapisime: so obećasarde političarura thaj sa uspehura romane zajednicake. Thaj po agor, nemoguće si te kerel pes khanči andar akava te amen Roma thaj Romnje ačhukeras aver te kerel odova umesto amende.
Opre Roma Srbija
Sa akale idejenca nastanisajlo pokreto Opre Roma Srbija ando 2019. berš. Dikhindoj važnost uključivanja amare zajednicako ando određivanje problemengo savenca bavinas amen, razvijisardam štar tima ando pokreto:
Timo za organizovanje zajednicako — leski uloga si te kerel buti sa zajednicaja po tereno, te određil problemura thaj zahtevura zajednicake, sar i aktivno te uključil la ando rešavanje akale problemengo.
Istraživačko timo — lesko ciljo si istraživanje zakonengo, budžetengo thaj aver dokumentengo save ka pomožinen amen te arakhas način sar te rešinas problemo savo odredisardam sa zajednicaja.
Timo za zagovaranje — lesko ciljo si te zagovarel, odnosno te predstavlil problemura zajednicake anglal donosioce odlukengo sa adekvatne argumentenca.
Timo za komunikacije — promovisarel zajednica po društvene mreže, a isto ajse koristil online prostoro za kreiranje mišljenja javno mnjenjasko.
Romano pokreto ORS uključil sa grupe andar zajednica ande peski buti: Arlije, Gurbete, Kovače, muslimanura, hrišćanura, protestantura, džuvlja, terne thaj svakone kas paćal kaj majlačho džuvdipe e Romengo si moguće thaj ko mangel te boril pes za odova.
Uključi tut i tu!