Da li Romnje isi len iste džuvdipaske šanse te zaposlinen pes sar i aver?
Romani zajednica ande Srbija trpil but predrasude, i taro javno mišljenje, i taro donosilcura odlukengo. Odova dovodil dži neadekvatne strategije, predlogura akcionih planengo thaj aver državne mehanizmura save trebujas te odgovorinen po potrebe romane zajednicake, maškar aver, i po problemo zapošljavimasko.
Telal pretpostavka kaj e Roma na mangen te keren buti, nego te priminen socijalno, čhajil pes kaj po akava prioriteto nikad na kerdža pes sistematski thaj sistemski buti, nego kroz varesave ad hoc aktivnostura ili kratkotrajne aktivnostura, sar so si javne buti. Ande akava konteksto nerazumevanja thaj ignorisanja potrebengo jekh nacionalne manjina, kana dikhen pes položaj e Romnjake, šaj te zaključinas kaj ov si još majizazovniji, i taro položaj većinsko stanovništvosko, i taro položaj romane muršengo.
But si zakonske aktura save tičinena pes zapošljavimasko thaj garantujinen hakaj po slobodno biranje zanimanjako thaj uslovura zapošljavimasko save naj diskriminatorne. Međutim, kana avel dži implementacija, odgovoro izostajil.
Čak i ando dokumento sar so si Strategija za socijalno uključivanje e Romengo thaj Romnjengo, potenciril pes zapošljavanje romane zajednicako. Mere predviđime akale dokumentosa, ando domeno politike zapošljavimasko, isi len ciljo te podstakinen uključivanje radno sposobne Romengo thaj Romnjengo po formalno tržište butjako, unapređenje zapošljivosti, zapošljavanje thaj samozapošljavanje, sa posebno fokusom po Roma thaj Romnje save pripadinena kategorijenge višestruko majphare zaposlivih nezaposlime manušengo.
Međutim, dži odova „unapređenje zapošljivosti“ na avel. Kana vakerel pes palo Romnje thaj zapošljavanje, retko ko pomenil uloga e romane džuvljaki ande familija, so šaj te predstavljil prepreka za buti avri e domaćinstvostar.
Pokreto Opre Roma Srbija ande akava konteksto pokrenisarda istraživanje savo isi les ciljo te ispituje pozicija e Romnjengi po tržište butjako, odnosno kana roden buti. Da li Romnje isi len iste džuvdipaske šanse te zaposlinen pes sar i aver? Da li Romnji šaj te odlučil palo pesko džuvdipe?
Istraživanje si sprovodime po agor oktobro 2021. berš online, sa uzorkom taro 90 džuvlja. 75 džuvlja popunisarde online upitniko, dok sa 15 džuvljenca kerdo si telefonsko intervju. Ispitanice si andar sa kotora e Srbijake: Zaječar, Kikinda, Doljevac, Aleksinac, Alibunar, Beograd, Leskovac, Bor, Kragujevac thaj aver forura. Džuvlja sas taro 50 dži 18 berša. Najbut sas džuvlja bijandime ando 1992, 1998. thaj 1985. berš.
Taro 90 džuvlja, 47% sas visokoobrazovime Romnje, 29% sas sa srednja škola, 20% sa osnovna škola, thaj 4% sa nezavršime osnovna škola. Akava si but važno podatko, andar so sikavel kaj Romnje save popunisarde upitniko isi len kapacitetura thaj kvalifikacije te oven zaposlime thaj aktivne po tržište butjako. Međutim, da li si zaposlime thaj po save butjake thana, sikavena amenge naredne podatkura andar istraživanje.
[Grafikono/slika ačhol akate]
Taro 90 ispitanice, 52% si zaposlime, dok 48% naj zaposlime. Šaj te čhajil pes kaj si baro kotor džuvljengo save keren buti, međutim kana dikhas struktura butjengo savenca bavinen pes Romnje, jasno si amenge sostar si ajso baro procento.
[Grafikono/slika ačhol akate]
Šaj te dikhas kaj najbaro kotor ispitanicengo naj zaposlime — skoro 50%. Aver save keren buti, najbut keren buti ande škola sar pedagoške asistentkinje, ande NVO thaj ande fabrika.
Iako čhajil pes kaj džuvlja na prijavinen pes za buti, andar sa džuvlja ando uzorko, 85% džuvljengo bar jekh put prijavisajlo za buti, ali na dobisarde odgovoro. 15% džuvljengo dži akana na prijavisajlo za buti, andar so si studentkinje ili isi len nezavršime osnovna škola. Šaj te pretpostavinas kaj kotor akale džuvljengo isto, andar pengi domaća uloga ande familija, nikad na rodine buti.
[Grafikono/slika ačhol akate]
Po grafikono telal šaj te dikhas save si najbare izazovura save Romnje dikhen kana roden buti. Čak 56% Romnjengo smatril kaj poslodavco na mangel te zaposli romani džuvlja. 33% Romnjengo phenel kaj poslodavcura zapošljavinen Romnje isključivo po cikne plaćime pozicije. 12% Romnjengo smatril kaj poslodavco na mangel te zaposli udime džuvlja, thaj 11% phenel kaj fabrike si dur taro than stanovanja e džuvljako.
[Grafikono/slika ačhol akate]
Paš izazovura save postojinena po butjako drom e Romnjako, isi i prepreke ande sama familija, bilo širi ili uža. Taro sa ispitanice, 37% Romnjengo phenda kaj andar tradicionalna familija imasarde izazovura ande obrazovanje.
[Grafikono/slika ačhol akate]
Najbaro izazovo, za majbut sar paše ispitanice, si kaj roditelura na imasarde sredstva te obrazujinen len. 16% ispitanicengo phenel kaj roditelura na dikhline važnost kaj čhaja te džan ande škola. 13% ispitanicengo phenel kaj ande lenđi familija džuvlja spremil pes te ovel isključivo domaćica, a 10% phenel kaj sar Romnji našti dobinel buti, pa andar odova na školujisajle. Aver ispitanice navodinde kaj imasarde problemura ande škola taro vršnjaci thaj nastavnikura, dok ostatko ispitanicengo phenel kaj na sas izazovura.
[Grafikono/slika ačhol akate]
Paš akala podatkura, po agor ačhadam than e Romnjenge te dodinen vareso so gindinen kaj si važno za akaja tema, thaj izdvajinas štar najupadljivije izjave.
Izjave e Romnjengo
Romnji 1:
Uglavnom amen Romnjen karakterišinen samo za buti cikneder rangoski. Shodno odoleske, ajse pes i ponašinen prema amende. Osećav man nemoćno, andar so džanav but stvari te kerav ande različite oblasti.
Romnji 2:
Izazovura si but save jekh Romnji suočinel pes. Prvo ande familija, kote naj rodno ravnopravna sa phralenca; pale ande škola, kote diskriminisarel pes; thaj onda kana rodel buti, andar so diskriminisarel pes kaj si Romnji, a pale i kaj si džuvlja.
Romnji 3:
Naj sem dovoljno prepoznata sar kapaciteto.
Romnji 4:
Džuvlja suočinen pes sa izazovura kana zapošljaven pes, Romnje još majbut. I andar patrijarhat, posebno sutradan te isi len rom savo si tradicionalno. Pale si briga palo čhavora thaj podrazumevanje kaj džuvlja si oj savi trubul te odreknel pes butjatar ili karijeratar. Što se tiče poslodavcura, ande uslužne delatnosti Romnje naj zastupime upravo andar dar poslodavcengo kaj na ka oven dovoljno mušterije te džanel pes kaj odote kerel buti Romnji.
Šaj te zaključinas kaj Romnje si pe jekh rig telal pritisak e domaće butjako, a pe aver rig si izazovura kana roden buti thaj poslodavcura save naj voljne te den šansa. Iako često vakerel pes kaj Romnje na mangen te keren buti, akale istraživanjem šaj te phenas kaj von itekako mangen, ali kaj trubul te del pes lenđe šansa.
Zapošljavanje e Romnjako na značil samo individualno lačhipe lake, ando smisao kaj ka ovel la zdravstveno osiguranje, penzija kasnije, majbaro budžeto za peste thaj familija. Odova šaj te dikhas i ando širi konteksto: zapošljavanje e Romnjengo značil i doprinos ekonomijake familijake thaj ekonomskom barjaripase e themesko.
Sostar si važno kaj Romnje te keren buti?
1. Doprinos familijake
Te Romnji si zaposlime paš pesko partnero, ili te samo oj kerel buti, odova but značil za kherutno budžeto thaj razvoj sposobnostengo e čhavorengo ande familija. Lokheder ka školujinen pes e čhavora, ka šaj te birinen škola thaj vannastavne aktivnosti. Isto ajse, familija ka živinel majlačhe, ande majlačhe kherutne uslovura, thaj generalno sa majlačho džuvdipasko standardo.
2. Sticanje penzijako
Phuripe savorenge pharo perel. Romnje skoro ande sa slučajura priminen porodična penzija ili socijalna pomoć savi si minimalna. Buti ando ternipe značil sigurno phuripe, a isto ajse i „skidanje taro teret e themesko“.
3. Kreiranje butjake prilike za aver Romnje
So majbut Romnje ka oven zaposlime, odova ka otvori butjake prilike i za aver džuvlja, andar so ka upoznaven poslodavcuren sa potencialura e Romnjengo.
4. Doprinos ekonomskom barjaripase e Srbijako
Zaposlime Romnji, andar so isi la plata, doprinosil na samo peske familijake, nego i generalno ekonomijake e Srbijako. Pre svega, ka ovel amen jekh familija majcara po socijalna primanja, so značil majcikno rashodo e themesko. Pe aver rig, kaj Romnji si zaposlime značil kaj kotor peske plata del sar doprinos budžetose, andar savo kasnije raspodelil pes lovo aver državne institucijenge. Isi amen majbaro rast BDP-esko, barjol stopa zaposlenosti thaj, sa odolesa, džuvdipasko standardo ande Srbija.
Društvo mora te ovel spremno te koristil kapaciteto e Romnjengo za opšto lačhipe, a amen sar romani zajednica moras te ovas spremne te podržinas Romnjen po lenđo drom te ostvarinen pesko potencialo.