E Međunarodno divesesa vašo sećanje pe Holokausto: pakao vaši Roma, bi purno priznajipe

Autoro: Bajram Haliti
Izvoro: Novi magazin

Objektivno, približno broj e žrtvengo e genocidosko nane utvrdisardo, so si zločin thaj nepravda prema nevine žrtve. E počiniocia na akhardile pe odgovornost, pravda na sas zadovolime, thaj gija mukhlo si prostor vašo ponavljanje e zločinosko e genocidosko, so si suprotno Međunarodno konvencijake vašo sprečavanje thaj kaznuvanje e zločinosko e genocidosko. E žrtve vi na dobisardine naknada.

Sako 27. januari, Srbija thaj o them obeležuin Međunarodno dives vašo sećanje pe Holokausto, ali vi 75. godišnjica e oslobođenjaki e logorosko e meripasko Aušvic. O Svetsko dives vašo sećanje pe Holokausto uspostavisardo si po 1. novembri 2005, rezolucijasa e Generalno skupštinaki e UN-ako, sar potreba te palem potvrđinen pes e manušikane čačipena, te sprečinel pes thaj kaznil pes o zločin e genocidosko, ali vi sar opomena palal stalno opasnost katar rasno, nacionalno thaj versko mržnja savi baziril pes pe predrasude.

Gova si vi podrška e edukacijake, sećanjake thaj istraživanju e Holokaustosko po nacionalno thaj međunarodno nivelo, kroz široko javno informisanje palal o Holokausto, slobodno pristupo, istraživanje arhivengo thaj uključivanje akale temako ande nacionalne obrazovne programia.

Ciljevi e nacizmoske

O Zakono vaši zaštita e nemačko ratesko sprovodisardas masovno genocido upral e Srbia, Jevreja thaj Roma. Angleder ande Nemačka, a palal gova ande sa e evropske phuva save sas telal okupacija e Nemačko Rajhosko.

Gasne komore, procesia save nane but dur katar amaro vreme, uredbe, odredbe, progonia, proterivanja, pogubljenja bi dokazengo, zločinia vaši prevencija thaj samozaštita, zatvoria, geta, zabranime zone, gasne komore ando Aušvic thaj eksperimentalne skalpeli e doktorengo katar Aušvic, Dahau thaj Buhenvald, Jasenovac thaj avera mučenja line o dživdipen 6.500.000 Jevrejengo, 700.000 Srbengo thaj 3.500.000 Romenengo. E Roma nakhle kroz Dante-skoro pakao, katar Vitos, preko Lasi, dži Aušvic thaj Jasenovac.

E ciljevi e nacizmoske postavisardas Adolf Hitler po 24. februari 1920. ando programo katar 25 tačke, katar save panč sikaven e korenia e buduće kriminalne thaj genocidne delengo:

– Zahtevinas o ujedinjenje sa e Nemcengo ande bari Nemačka, pe osnovi e čačipasko e narodengo pe samoopredeljenje.
– Zahtevinas jednakost vašo nemačko narodo ando odnos pe aver narodia, thaj poništavanje e Versajsko thaj Senžermensko mirovne ugovorengo.
– Zahtevinas phuv thaj teritorija vašo hranjenje amare narodoso thaj vaši kolonizacija e viška amare populacijako.
– Samo član e rase šaj te ovel građanino. Član e rase šaj te ovel samo ov savo si katar nemačko rat, bi obzira pe religija. Zato ni jekh Jevrej našti te ovel član e rase. Antisemitizamo zauzimas but istaknuto than ande Hitlereskiri nacističko ideologija thaj propaganda.
– Zahtevinas ukidanje plaćeničko vojskako thaj formiranje nacionalno vojskako.

Akava programo Hitler elaborisardas ande piri knjiga “Mein Kampf”, savi publikuisardi si 1925. berš, objašnjindoj e nacistička gledišta thaj ciljevia. Zato akaja knjiga dikhel pes sar autentično izvoro e nacističko doktrinako.

Katar lesko programo thaj knjiga, a palal gova vi katar politika e rajhosko kancelaroski katar 30. januari 1933, jasno si kaj vov planirisardas thaj pripremisardas o teren vašo vođenje agresivno maripasko kontra bute avere državenca, pripreminindoj zločinia kontra mir thaj genocido kontra Jevreja, Slovena thaj Roma.

Vi ande Pavelićeskiri Nezavisno Država Hrvatska, NDH, savi proglasime si po 10. april 1941, telal nacističko Nemačka thaj fašističko Italija, thaj savi obuhvatisardas Hrvatska, Bosna thaj Hercegovina thaj Srem — teritorija pe savi živindas oko 6,3 milioni manuša, katar save majbut sar trito kotor sas Serbia — sprovodisardi si potpuno likvidacija e Srbengo, Jevrejengo thaj Romenengo.

Ande zverstva thaj sadizamo prema Srbia, Jevreja thaj Roma, e ustaše skoro premašisardine pire nacifašističke gazde. Gova si jekh katar najbare stratištia vaši Serbia, Jevreja thaj Roma, thaj na samo ande bivša SFRJ. Uštica thaj Gradina si thania e darako thaj užasosko. Odori e ustaše bi milosti kolinde noženca thaj mudarde nevine Srbia, Jevreja thaj Roma lopatenca, sekirenca thaj maljevenca. Romane džuvlja sas brutalno mučime odori, a romane, srpske thaj jevrejske čhave sas dživde zakopime.

Murša, džuvlja thaj čhave kolinde pes noženca, sekirenca, mudarde pes čekićenca, streljime thaj pečime, phabarde ande krematorijia, kuvime dživde ande kotlia thaj pretvarime ando sapuno, vešime thaj uništavime bokhaja, tružaja thaj šilasa.

Čhave ande mučenje

E zločinia e genocidoske kontra čhave si zločinia vaši save naj pokajanje. Ande sa i okupaciono zona e Evropaki, samo ande ustaško Nezavisno Država Hrvatska sas koncentracioni logoria vaši čhave.

Ande vreme e Dujto svetsko maripasko, ande Nezavisno Država Hrvatska mudarde, zaklinde thaj masakrisarde majbut sar 50.000 čhave, uključujući vi e nerođime thaj e tek bijande. Samo ando ustaško logoro Jasenovac mudarde si majbut sar 10.000 čhave. O them na džanel o čačipen palal e zločinia e genocidoske kontra srpska, jevrejska thaj romane čhave.

O genocido kontra Roma često osporil pes. Obično tvrdil pes kaj e Roma sas antisocijalno problemo — so si neispravno, zato kaj ande trito tačka e “Mein Kampf” pisinel kaj, katar rasno aspekto, pašal slovenske thaj jevrejske narodia, vi e Roma trubun te oven uništime.

Sedamdeset panč berša nakhle katar o agor e Dujto svetsko maripasko, a još uvek isi rasprave palal gova da li e Roma sas žrtve e Holokaustoske. Skoro naj dela ando them save bavinen pes akale temasa. E autoria, najčešće, samo uzgredno spominjin e zločinia save kerde si kontra Roma, Srba thaj Jevreja. Baš gova si razlog thaj osnovno ciljo murre obraćanjako: “Holokausto kontra Serbia, Jevreja thaj Roma ando pakao e Jasenovcosko”.

O genocido kontra Srba, Jevreja thaj Roma na samo si izbrisardo katar i svetsko istorija, nego dži skoro sas izbrisardo vi katar i nacionalno istorija. Ande amare udžbenikia akava fenomeno jednostavno mukhlo si avri; naj than vašo leste ni ande fusnote. Ali trubul te phenel pes kaj o nedostatko naučno zasnovane raspravengo palal o genocido ande bivša Jugoslavija si but majkompleksno problemo nego so šaj te dikhel pes pe prvo dikhipen. Naučnikia ačhile ćutke anglal delikatnost e situacijaki ande savi arakhline pes ande vešto režirime revolucionarno vreme.

E Roma doživisarde genocido ando Dujto svetsko maripen, sar vi e Jevreja thaj e Serbia, ali dži ađive jekh kotor e svetsko naučno thaj intelektualno javnostako osporil gova. Gova si zbog toga kaj o genocido kontra Roma na sas ando fokuso e pravne procesengo save vodisajle palal kapitulacija e Nemačkaki thaj lake ratne saveznicengo, thaj palal nestanak takozvano NDH. Razlog si vi nedefinisano ustavno statuso e Romenengo thaj sociološko degradacija savake e Roma sas izložime kroz istorija.

Večne opomene

Pe osnovi utvrđime činjenicengo, očevidcengo, svedokengo, istorijske thaj pravne dokumentengo, ande vreme e Dujto svetsko maripasko kerdo si zločin genocidosko kontra pravoslavne Srba, Jevreja thaj Roma sa e verengo osim islamske.

Objektivno, približno broj e žrtvengo e genocidosko nane utvrdisardo, so si zločin thaj nepravda prema nevine žrtve. E počiniocia na akhardile pe odgovornost, pravda na sas zadovolime, thaj gija mukhlo si prostor vašo ponavljanje e zločinosko e genocidosko, so si suprotno Međunarodno konvencijake vašo sprečavanje thaj kaznuvanje e zločinosko e genocidosko.

E žrtve e genocidoske na dobisardine naknada. Khonik na izračunisardas kobor Serbia, Jevreja thaj Roma ađive falin sar posledica e zločinosko e genocidosko. Katar približno 75.400 Jevreja save živinde ande Jugoslavija anglal o Dujto svetsko maripen, samo oko 16.000 preživisarde. Katar 10.500 Jevreja save arakhline pes ando Sarajevo po početko e maripasko, oko 9.000 line pes ande ustaške logoria, katar save samo oko saranda irisajle. Skoro sa e Jevreja ando Zagreb mudarde si, a lengiri imovina opljačkisardi si. Ustaške vođe Budak thaj Artuković hvalisarde pes 1942. ando Ustaško saboro e Nezavisno Država Hrvatskake kaj najradikalnije “rešisarde o jevrejsko pitanje”. Palal emigracija ando Izrael, procenil pes kaj ađive ande bivša Jugoslavija živinen oko 6.000 Jevreja.

Jasenovac si večno opomena. Trubul te pisinel pes palal leste, te vakjarel pes, te keren pes filmia palal leste. Na te bi daravile pes e manuša, nego te na bisterdol o nacizamo thaj te opomenil pes pe opasnost savi pretil e themeske katar o barjardo neonacizamo.

Sa okola save ađive kamen te rehabilituin o vreme e nacizmosko trubul te anen pes ando muzejo: okola save tvrdin kaj nas logoro vaj istrebljenje; okola save ande 1978. ande nesave phuva phiraven knjižara e alavosa “Rudolf Hess”, nacističko literaturasa thaj zastavasa; okola save tolerisaren neonacističke organizacije thaj lengere provokativne prakse ando Zapad. Naravno, vi okola save omogućisardine kaj hiljade nacističke kriminalcia te živinen thaj te razvijinen piri kriminalno aktivnost ando them ađive.

Fašizamo thaj nacizamo kerde but previše bilačhipen e manušipnaske te bi lako thaj brzo bisterdile pes. Akala bilačhipena našti te bisteren pes! Sećanje pe lende, sar najtamno kotor e neve manušikane istorijako, si ando intereso sa e narodengo thaj društvengo e themeske.

Gova si vi ando intereso e narodengo thaj phuvengo pe savi phuv fašizamo avilo sar ideologija thaj oblik vlasti. Na zato te von nosinen hipoteka thaj komplekso krivica — savo, pe agor, našti te pripisinel pes delenge e savremenikengo e fašizmoske, a još manje e buduće generacijenge — nego zato te bi, solidarno avere narodenca, borisarde pes vašo potpuno iskorenjivanje e phure thaj svake neve forme e fašizmoske thaj neonacizmoske sar zajedničko neprijateljo.

Akava si još majvažno zato kaj i ideologija e fašizmoski thaj e nacizmoski nane ni približno potisnime katar i svest pojedincengo, grupengo thaj cele slojevengo sar lengiri ideološko thaj političko orijentacija. Naprotiv, odavno arakhlas piro dživdipen ande organizacija thaj delovanje pire phure thaj neve pristalicengo.

Palal nesave procene, o genocido kontra Roma lija oko trin i po milioni žrtve ande Evropa. Istoričaria bisteren akala trin i po milioni Roma save nestanisarde ando dhuv e krematorijengo vaj lomača save podizinde e nacistia. Ali gova si činjenica: ande majbut dela save bavinen pes e svetosa e koncentracione logorengo, naj ni jekh linija, ni jekh fraza. Ćutanje; zaborav; Cigania; nepoznato!

Nadisardem kaj akava autorosko teksto ka del značajno doprinos e širipnaske e džanglipnasko thaj sikavipnasko palal o uništavanje, thaj kaj ka ovel početno than vaši razgovoria maškar roditelja thaj čhave palal moralo, etika thaj manušikane vrednosti — na samo ađive, nego vi ande avutnipe. Ali akava autorosko teksto, vašo okova kas interesuil, našti te ovel khanči aver nego samo o početko.

Autoro si akademiko, prof. dr h.c. thaj doktorando pe Fakulteto vaši poslovne studije thaj pravo.